sobota, 18. avgust 2007

O odgovoru Boga

Moj najdražji otrok,

naj bo moja prva beseda namenjena tvoji slovnici v pismu, ki si mi ga poslal prejšnji teden. Ni ravno vzorna, a nič ne de. Razumel sem vse in tudi jaz bom iz solidarnosti izpustil kakšno vejco, obrnil vrstni red besed ali napisal kakšen stavek dvoumno.

Vsebina tvojega pisma me je nadvse pretresla. Iz tvojih pisanih besed vre obup, strah, nemoč, osamljenost, jeza, negotovost, dvom, bolečina. Sprašuješ me, če vem, kako je biti osamljen. Mar je moč biti bolj osamljen od ljudi, kot moliti sam v vrtu Gecemani, kjer navkljub tvoji prošnji naj ostanejo s tabo v molitvi, zaspijo. Izgovarjajoč se na utrujenost, se ne potrudijo prijatelju stati ob strani. Prijatelju, katerega je strah prihodnosti, se boji trpljenja in smrti. Misliš, da si ne predstavljam, kako je biti pozabljen od lastnega Očeta, ki sva eno. Viseti na križu, prebičan, opljuvan, preboden, zasmehovan, osovražen, zlomljen, kričeč k Očetu: "Zakaj si me zapustil!?".

Moj otrok ali si pozabil, da sem bil že ob svojem rojstvu rojen kot hlapec, brezdomec v tujem kraju, begunec, ko sem bežal v Egipt, ker so mi stregli po življenju? Pozabljaš, da sem se tudi jaz sam srečal z vso krutostjo tega sveta. Nič mi ni bilo prihranjenega. Ne lahkota, ne žeja, ne bolezen, ne osamljenost, ne strah, ne smrt, ne skušnjave, ne preizkušnje, ne padci, ne negotovost prihodnosti. Da, tudi jaz sem bil človek.

Verjetno se sprašuješ potemtakem zakaj sem ustvaril tak svet v katerem je toliko gorja. Verjetno pozabljaš, da takega sveta nisem ustvaril jaz, ampak si ga pokvarili ti. V svoji objestnosti in kratkovidnosti si škodiš sam. Trpljenje je cena za svobodo, ki sem ti jo iz ljubezni do tebe dal. Ne razumi me napak. Ni svoboda kriva za tak svet. Svet je tak zaradi tvojih slabih in nespametnih odločitev.

Otrok moj vem, da obupuješ. Vem, da ti preizkušnje in trpljenje upogibajo kolena. Vem, da omahuješ. Vem, da padaš in imaš zaradi tega odrgnjena kolena. Vem, da včasih ne moreš vstati sam in iti naprej. Zato ti na tvojo življenjsko pot pošiljam Simone iz Cirene. Na tebi je ali jih boš prepoznal, kajti nekateri se bodo prej izkazali za množico, ki me je pljuvala na mojem križevem potu. In tudi, če ti bo prepoznavanje spodletelo, ne obupuj. Vedi, da sem vsakemu namenil Simona. Obrni se naj in lažje ti bo. Lažje boš nosil svoj križ. Vedi, da sprejeti pomoč ni sramotno, ni obrekovanja vredno, ni nečastno. Prav tako je tvoja dolžnost, da navkljub temu, da nosiš težki križ, na svoje rame sprejeti prijateljevega, kajti takrat si mu ti Simon iz Cirene. Premagaj svojo lenobo, nemoč, odpihni izgovore in zberi moči ter stopi prijatelju, ki je padel pod svojim križen na proti in mu pomagaj vstati.

Na koncu te povabim, da ko bodo odpovedali vsi Simoni iz Cirene, se pa le obrni name. Naj te ne bo strah, kajti sedaj veš, da sem dal tudi jaz marsikaj skozi. Obrni se name, kajti tudi jaz sem Simon iz Cirene, ki je pripravljen pomagati, le želeti si moraš. Vedi, da ti želim samo dobro. Naj te ne bo strah se obrniti name, ko boš na tleh. Mogoče se sprašuješ kje me najdeš? Mogoče potrebuješ pogovora z menoj? Najlažje je pri meni doma - v cerkvi. Vedi pa, da je veliko bolj osebno in imam več časa na razpolago, ko nimam uradnih ur. Aja, uradne ure so v nedeljo pri mašah. Tako te povabim, da pridi kdaj med tednom tekom dneva, usedi se v klop v cerkvi in odpri srce za pogovor z menoj. Povej mi s svojimi besedami kaj te teži. Ni ti potrebno govoriti obrazcev, kajti odkrito povedano, sem jih že nekoliko sit. Povej s svojimi besedami kaj ti leži na duši, kaj te muči, s čim nisi zadovoljen, kaj bi spremenil. Povej mi, če misliš da imaš boljše predloge od mojih. Povej tudi če si se česa razveselil, če si zaradi česa hvaležen, če si vesel, če ti je kaj uspelo. Povej mi o svoji družini, povej o svojih prijateljih, povej o svoji punci/fantu, povej mi vse. Zanimajo me tako tvoji padci kot vzponi. Na koncu pa daj še možnost meni, da ti spregovorim še jaz.

Tole pismo je bil že prvi korak k najinemu prijateljstvu. Upam, da ga bova ohranila. Še kdaj mi piši upam, da takrat o lepših stvareh. Predvsem pa ostani v stiku z menoj.

Veselim se snidenja s tabo bo tvojem dopolnjenem času.


Do takrat pa lep pozdrav Bog

2 komentarja:

Unknown pravi ...

Dragi Prijatelj!

Saj vem, da me imaš rad - na svoj - božji način - z bolečino, trpljenjem... Velikokrat si mi to že povedal. Samo včasih si želim... da bi me imel malo manj rad...

Se slišiva. Kmalu.

Anonimni pravi ...

Uf Špelca
te mau potolažm...