O fantih z vasi - podiranje mlaja

Dasiravno Dravlje po nekaterih podatkih štejejo petindvajset tisoč prebivalcev so zame ena malo večja vas. To moje prepričanje utrjujeta dva eksampla. Prvi je stari rek, ki pravi, da so Dravlje prva vas na Gorenjskem, drugi je pa povezanost z domačo faro, kjer sem spoznal klapo. In kot vemo, se za vsako slovensko vas spodobi, da ima cerkev, gostilno, gasilski dom in lokalne frajerje (op. zdrav kmečki fant).
Evolucija je nanesla, da so se frajerji med drugim usposobili za postavljanje mlajev. Mlaj je bolj ali manj vijugasta podrta smreka, ki je nato na novi lokaciji ponovno postavljena. Meni se sliši kot Sizifovo delo. Da pa bo enačba, vsaj malo uravnotežena, naj poudarim, da je dobra stran ponavadi odlična jedača in pijača, ki si jo s tem delom zaslužijo Sizifi. Priložnosti za postavljanje sta ali omožitev domačega brhkega dekleta ali pa nova maša. Ob volji ki je nikoli ne zmanjka, pa se smreka postavi tudi za kakšne okrogle obletnice.

Naključni sprehajalec bo z veliko sreče na dan pred poroko videl, kako se posamični osebki horde na kolesih, traktorju ali pa v delovnih avtomobilih podijo po kasneje imenovani ulici navzgor proti zbirnemu mestu. Od kar pomnim se vedno dobimo na istem kraju ob isti uri. Bojda je tisti del hoste nekoč pripadal farovžu, nato pa je bil vzet za novo avtocesto Podutik-Šentvid. Ljudska modrost pravi, da starega mačka težko naučiš novih pravil. Takisto je ostalo z nami. Dasiravno to ni več farovška last, še vedno zahajamo tja in cestarjem pomagamo vzdrževati zimzeleno zelenje ob cesti na primerni višini. Izkušenejši šrangarji vejo povedati, da je bilo včasih lepih smrek na pretek, da pa so dandanašnje le bleda senca že posekanih. Prvi del je svečana izbira žrtve. Izkušnje namreč kažejo, da je funkcija uspešnosti izbire smreke v odvisnosti od števila šrangarjev enaka e na -1. Dejmo tole. Ne ta je preveč kriva, Kaj pa ta, tale je lepa. Ne nima košatega vrha. Jest sem eno najdu, glej uno zraven tele. Mah, kako boš to nosu, če nas je sam 15, ta je predebela. Pa kero zdej ti gledaš!? Nisem mislu tele, uno zravn ta debele. Ja kere debele? Leve al desne? A viš uno na levo? Ja. No pol zravn nje sta ene bolj suha in ene debela, med uno debelo in suho, tole sem mislu. A uno ta debelo gledaš? Jest bi tole, tale ma lepši vrh. Pejte sem tale je dost suha in debela, ravno prav košata in gola, idealno zelena in rjava ter primerne višine. Naposled se zedinimo, pa ne zato ker se vsi strinjamo, ampak ker začne padati mrak. Nastopi posebni oddelek, ki ima v roki že cel čas motorko. Če imamo srečo se zaštarta že v tretjem poskusu. Drgač se pa ponovno začnejo modrovanja iz 15 grl. A si pogledu bencin? Kaj pa olje? Pa dej zaug izključ. Ma pust zaug, še mal. Ja na, zdej si jo pa za zaugu. Mah nisem. Dej men, da jest probam. Ja doma je delala ... Včasih se mi zdi, da se smreka hoče kr sama podret, ko vidi našo nesposobnost. Končno se nas duh motorke usmili in zadeva steče. Dasiravno se vedno žaga v kajlo in naslanjanje nanjo ne bi bilo potrebno, nekaj oseb to rado stori. Samo da zgleda, da se dela. Recimo, da imamo smolo in se smreka ujame v veje v okolici stoječih smrek. Zadevo ponavadi rešimo po principu vzvoda. Gurtne znajo tut prov pridet. Pa kdo je to žagu? Sej se mi je zdel? Ej, a si ti nov? A ti nismo rekl, da more smreka bolj levo padt. Ko se kot šimpanzi spravmo na bogo smreko se ta le uda in pade na tla. Panika!!! Kaj je s vrhom? A je cel? Dej nehi se zezat! Sej je cel, kva pravš da ni. Motorka ponovno zapoje svojo milo simfonijo s katerimi se odstrani odvečne veje. Vonj bencina in žaganja sta naš prafum. Kje pa je Matic? A ni šu on po traktor? Zdej bi mogu bit že tle. Odrešilni zvoki v daljavi bližajočega traktorja, seveda s prižgano delovno lučko, nas rešijo dvomov. Koordinacija. Začenja se operacija prenašanje smreke na voz. Dej nej prideta še dva sem uspredi. Ne se mi vsi zgužvat na konc. Še srečo, da mamo Petra Klepca, on loh sam smreko nese. In res, še med razporejanjem sil naš Peter že sam neki smreko vleče. Dej Peter, ne morš sam no. A da ne, a da ne? Na koncu le popusti. Sile so razporejene, sledi ukaz ena, dva tri ... Smreka je na ramenih. Ko se hodi čez drm in strm, se vsake toliko časa zasliši zamolkel zvok, kot da bi nekoga nenadoma nekam prijelo, najprej soseda pred teboj, nato sebe, nato soseda za teboj, ko za trenutek nosi sam večino peze. Dva gresta zapret Podutiško cesto. Ponavadi je cel halo. Enkrat mislm, da so celo klical na radio Center in je le ta objavil novico kot prometno obvestilo o zapori Podutiške. Veje za venec in kajle so na prikolci, ki je ponavadi pripeta na rumeno fabio. Med tem se smreka že veže na voz. Ne bom opisoval celega multidialoga. Mislim bralec, da si sliko že ustvaril, kako stvar poteka. Če ne, preberi še enkrat odstavek o podiranju smreke. Za vsako še tako majhno opravilo je potrebno najprej kup besed, preden stvar steče. Skoraj simultano spremljajoči avti traktorja, vključijo vse štiri žmigovce in povorka se lahko začne. En avto spredaj sledi traktor in smreka, ostali zadaj. Mobilni možje na kolesih so pripravljeni, da zaprejo vsa križišča, spodijo vse avte s ceste, kjer bo potrebno. Samo še dostava uparjalnika v Krško se lahko primerja z našim izrednim prevozom ...

NADALJEVANJE PRIHODNIČ