O letnih časih se vračajo 2

Kot je bilo obljubljeno sledi nadaljevanje doživljanja letnih časov. Tisti bolj vedoželjni mojega pisanja, ste o pomladi in poletju brali v postu pod trenutno branim, preostalim svetujem najprej branje prej omenjenega.

Jesen je ena podobna žalost in veselje kot pomlad s to razliko, da ima aromo minljivosti. Če je pomlad pričakovanje eksplozije narave, jesen primerjam z opustošenjem, ki ga pusti bomba razcveta. Nikoli se nisem preveč oziral na koledarska določila letnih časov, kajti če bi se, bi bilo večino časa nekaj narobe. Pretople zime, mrzle pomladi, deževna poletja in jeseni skupek prej naštetega. Tako imam svoja merila za letne čase. Jesen nastopi s prvim šolskim dnem. Kot bi odrezal se prvega septembra začenja zjutraj v Ljubljani pojavljati megla (široki e :)). Občutek ostaja še od časov, ko sem gulil klopi na Škofijski gimnaziji v Šentvidu. Sedaj v poznih študentskih letih, mi je idila jutranje megle prihranjena. Mi ni potrebno vstajati ob zori, tako je naneslo, da je še september del poletja. Kaj je lepšega kot indijansko poletje? Sonce s skrajnimi napori ogreva našo poloblo in posledično greje moj motor na kolesu. Temperature znajo bit idealne, če še ni pretiranega dežja, je to idealni zaključek kolesarske sezone. Jesen povezujem tudi s prav posebno igro svetlobe, ki sem jo doživel par let nazaj. Malo naprej od Toškega čela, po končanem asfaltu, sledi spust in nato ovinek v levo v klanec, kjer sem doživel enega lepših prizorov, kako so sončni žarki prodirali skozi počasi odmirajoče liste. Ne bom ponavljal kaj pravijo pri mastercardu.

O zimi nimam ravno navdušujočega mnenja, dasiravno lahko slutim, da tudi ta letni čas skriva v sebi nekaj čarobnega. Tokrat bom v stavčiču ali dveh najprej povzel slabe strani. Samo zima, ki ne ve kaj bi bila, je slabša od zime z dežjem. Zima, ki ne ve kaj bi bila je dež, sneg, plundra in temperature skakajoč od minus 15 do 10 stopinj. Taka zima je kot deklič, ki ne ve kaj bi rada. Takrat še medved ne ve ali je že konce zime, ali samo čas da si olajša mehur. Zima z dežjem, to je po moji definiciji jesen z malo nižjimi temperaturami. Se pravi ostanem brez zime, za nagrado dobim dolgo jesen.
Ni je vsaj zame večje radosti, kot naletavanje snega. Ko lahko človek, vsake toliko časa poprime za šaflo in se gre sprehajati po dvorišču. Malo me ponavadi navdušenje mine ko pridem do ceste, kjer plugi spremenijo sneg v žgance. Dasiravno žganci Kekca navdajo z energijo, meni povzročajo dodatno izgorevanje energije zaradi spreminjanja notranje energija v kinetično in potencialno. Da me pa nadobudni fizik ne bo za ušesa, ja tudi toplota se sprošča poleg energije. Ali imam tudi pozimi svoj mastercard? Seveda, gledanje skozi okno ob plesu snežink okoli polnoči ob poslušanju Frank Sinatre. No, dajva skupaj bralec ... neprecenljivo. Otroška želja; dva metra snega v Ljubjani in čisti kaos.

Kaj je že bil namen pisanja? Razvrstiti letne čase po priljubljenosti. Kot vidiš to ni ravno lahka naloga in tega tudi ne bom poskušal, kajti letnih časov se ne da razvrstiti po priljubljenosti. Vsaj jaz jih ne morem. Letni čas je zame množica dogodkov, doživetij, pripetljajev in spominov. Nekateri so bolj drugi manj segajoči v srce. Stvari katere so pa stvar srca se pa ne meri, mar ne bralec?