O otroštvu I

Legenda pravi, da sem se rodil v zgodnjih jutranjih urah na dan 8.4. leta gospodovega 1982 v Kranju, dasiravno sem bil ob dogodku bojda prisoten, se sam tega ne spominjam najbolje. Ocenjujem in ugibam, da je to še najbolj podobno jutru po noči, ki si jo prežingal. Veš, da je neki blo prejšnji dan, sam kaj se je dogajalo in kako si prišel domov, pa ne veš točno. Sicer ne vem, če mi boste verjeli, ampak takega stanja opitosti še nisem doživel, se pa v tem primeru zanašam na pripovedovanja soljudi. Morda bo moj odnos do alkohola našel prostor v kakšnem drugem prispevku, morda. Tako kot se ne spominjam kje sem se rodil, prav tako ne vem, kako sem zgledal. Po pripovedovanju Stare mame, od tu naprej Nane, sem imel glavo veliko kot malo večja pomaranča, modre očke in črne laske. Ja, buci, buci, buci, kakšna lička. Za dogodke katerih se ne spominjam, je bilo povedanega dovolj. Prej omenjena Nana, je skoraj vsako jutro prihajala k nam na dom iz Šiške, kjer je poskrbela zame in brata. To je vključevalo futranje, izobraževanje, pa tudi menjavo plenic. Tako je bilo skoraj vsako jutro za zajtrk bela kava, v kateri je bilo namočen kruh in sladkorja toliko, da je žlica stala v šalci. Prosim ne se smejat, spominom zgodnjega otroštva, ampak če bi jih mogu opisat strnjeno gredo nekako takole, sprehodi, petje, vročina, avtobus, petje, vročina, glavna tržnica, vročina, pogrebi, vročina, Žale, ... petje. Najprej Glince. Ob lepem vremenu smo nabirali kroge po Dravljah, ni pa bilo redko doživeto, da smo zašli na bližnji zaselek po imenu Glince. Lepe dneve ponavadi spremlja vročina in žeja, tolažbo pa smo iskali v petju ljudskih pesmi Izidor ovčice pasel, Barčica po morju plava, Mal čez izero, Bela snežinka, Marko skače, Oj ta vojaški boben ter druge. Basen pravi, da se je petje bolj prijelo brata, kar tudi dokazuje, meni pa moj posluh pravi, naj nikar preveč ne prepevam. Sej ni tako hudo, nisem pa lih talent. V tem primeru še posebno drži svetopisemski rek, ki pravi:" Tistemu, ki ima, se mu bo dalo obilo, tistemu, ki nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima,". Jest pa pravim:"Ja, hvala!". Iz sprehodov mi ostaja v spominu, kako smo nekoč Nana, brat in jaz ob poldnevu, zvonili v podružniški cerkvici Ave Marija. Nakar je prihitel mežnar, ki pa se ni strinjal z našo pobožnostjo. Če gremo naprej na avtobuse, vročino in glavno tržnico. Torej, tudi poleti smo hodili z busom na tržnico. Ponovno ostaja v spominu žeja, vročina in Nana, ki pravi:"Vedno moraš odstopiti sedež starejšim,". Ja, super, zdej morm pa še stat. Kaj smo kupovali ne bi vedel, verjetno zelenjavo in sadje. Naša Nana je bila prav posebne sorte. Poznala je namreč več ljudi, kot je iglic na smreki. No, in ljudje tudi umirajo. Pa je večkrat naneslo, da smo šli za pogrebom. Ponovno na avtobus, pa na Žale, pa cela ceremonija za človeka, ki ga nisem poznal, otroku dolgočasno. Bežno se spominjam dogodka, ki je zaradi vseh teh pogrebov pripeljal do incidenta. Smo na morju brat in jaz voziva Nano, na blazini po vodi. Pa gremo, in gremo v zmerom gobjo vodo. Pa se Nana le zamkne in naju vpraša:"Ja, kam me pa peljeta?". Midva pa v en glas:"Ja, pokopat!". Torej blazina je nama predstavljala mrliški voz, midva sva bila pogrebca. Dobro bi bilo povedat, da se takrat nisva zavedala resnosti situacije in je za naju bila to le igra. Nani se to pač ni zdelo smešno. Brat in pisat ni znal, mam pa brata, no in skupaj sva se preigrala vse mogoče. Najprej športi v otroški sobi košarka in hokej na kolenih. Za košarko potrebuješ mlajšega brata, katerega lahko zlahka premagaš, ne čudi se bralec, takrat je bil še manjši od mene, posodo, ki naj služi za koš in tenis žolco. Hokej je malo bolj kompliciran. Potrebuješ ščitnike iz kartona, kuhovnico za palico, tenis žolco in pazi to, čelado je predstavljala kapa ali v skrajni sili naušniki. Hokej je bila odlična iztočnica za pretepe. Ja, bratje se tut tepejo. Pa ne iz sovraštva, ampak za trening. Prideva bralec do tretjega športa boks. Potrebujeva kapo ali naušnike, ter zimske rokavice, škoda, ker takrat še nisva poznala tako imenovanih spodnjih hlač boksarc. Za imitacijo boksarskih hlač bi bilo dovolj blizu. Potem poznamo pretepe v free style. Recept je sledeč, tok časa izzivaš malega, da se začneta pretepat. Še ena, ki privede do pretepa. Se greva cirkus. Eden je dreser drugi lev. In lev tok časa teži in skače ter znori, da ga more dreser umirit. Konča se s ... pretepom. Bralec upam, da ti količina pretepanja ni vzela sape. Naj poudarim, da ni bilo tako resno kot se sliši. Pa da ne bo pomote, to sva zdej že prerasla. Ena boljših igre je bila frizer. Enostavno, vzameš škarje, iz kuhinje privlečeš stol v sobo in počakaš minutko ali dve. Nato vstopi prva stranka, lahko ugibaš kdo to je. Beseda da besedo, in začne se striženje. Otroci, ne poskušajte tega doma.
Dogodek, ki sledi, se je dogodil za časa osamosvojitvene vojne. In se ga spominjam kot da bi bilo včeraj. Jutro se je prevešalo v dan, ko na ulici zaslišim močan ropot. Ne poznavajoč zvok, sklepam, da gre za večji kamion, dvigajoč ruleto, otrpnem. Saj to ni tovornjak to so ...... tanki. Sam se imam tudi za napol kmečkega fantiča. Ni bilo malo počitniških dni, ki sem jih preživel na kmetiji, locirani v Vipavski dolini v vasi Dolga poljana po imenu. Tam je imela Nana sestro in sva hodila na počitnice. Poleg standardnih kmečkih opravil, kot so kidanje štale, grabljenje sena, pobiranje kamenja in krompirja, futranje krav, sekanje dru, paše koz ter drugih, naj omenim boljše moje pogruntavščine. Ko se prašič futra ob koritu ga probaš zajahat, skačeš v kopico sena z višine 5m, upaš, da boš kopico sena zadel, sprehajanje lovskih psov ter izzivanje lokalnih fantičev, urejanje bal tako, da eventuelno dobiš bunker naštali(naštala - prostor nad štalo). Ker še nikoli nisi spal na senu, to izvedeš, posledica vse te srbi in ni ga kraja na telesu, da ne bi bil poln sena. Vožnja v nakladalki, tako da celotno vožnjo stojiš, ne da bi se česarkoli prijel za držanje ravnotežja. Umivanja samo ob sobotah, mastercard pa to ... Hoditi po kašči, tako, da se nalezeš uši. Slišiš petelina kako zapoje ob 9.00h, pa si domišljaš, kako vstajaš skupaj s kokošmi. Zaradi neogrevanih sob spiš s kapami na glavi, pa te še vedno zebe, dasiravno teža kovtra presega maso, katero pokriva. Delaš se da spiš, ker veš, da te tisti dan čaka pobiranje krompirja. Za kazen pobiraš krompir v opoldanski vročini. Vsako jutro in večer se je spustilo krave na prostost, da so se napojile, imaš dve opciji. Lahko si načrtno slab pastir, tako da krava uide po borjači - dvorišču, za nagrado je malo akcije, kako kravo spravit nazaj v hlev, minus, teta je jezna. Druga opcija test poguma. Ko krava pije, jo skušaš pomolsti, no tok da vidiš, če res krave dajo mleko. Zaslužena večerja, vsak večer v isti obliki polenta, ocvirki in mleko. In novica od strica, jutri greva v zalazo (na lov) ...