O ministrantih, Murterju in njihovih počitnicah

Ena izmed stvari, ki sem se jih vsako leto veselil po izpitnem obdobju v juniju, je bilo počitnikovanje ministrantov na Murterju. Letos ni bilo dosti drugače. Sem namreč eden izmed starejših ministrantov - starešina, ki vsako leto organiziramo počitnice za mlajše strežnike. Letos je bila organizacijska ekipa sestavljena iz kaplana, dveh starešin in para kuharic. Ponavadi, sta kuharici mlajši se pravi, da imasta manj kot petdeset let, v resnici pa jih ne presegata niti 24. Že več let zapored se povabi kuhat nekaj študentk iz Dravelj, pogoj za kuhanje pa je, da ima kuharica čas in veselje prenašati 18 fantov. Da pa se ne bi počutila osamljeno, smo se odločili naj nam kuhata dve.
Ekspedicija na Murter je ponavadi sestavljena iz kombija in potrebnega števila avtov. Število osebja sem letos ocenil na 21. Fantje so stari od 8 do približno 14 let.
Že prehod čez mejo nam je postregel z adrenalinsko izkušnjo. Najprej je imel kaplan napačen seznam, ki ni ustrezal zakonom. Novopečena policistka je začela na mejnem prehodu komplicirati, a jo je starejši kolega le prepričal, naj ne bo tako pedantna. Ne bom omenjal, da sem čez mejo vozil otroka, ki je imel že eno leto pretečeni potni list. Bojda mama to ni ugotovila vse do odhoda. Pa smo rekli, da bomo tvegali. Gleda policist potni list, gledam jaz policista, pa naposled reče, da je potekel potni list. Dasiravno nisem igralec, sem probal zaigrati začudenje nekaj odgovoril in se delal kooperativnega. Policaj reče:"Če vsa spustijo na Hrvaškem pol pejte,". Na Hrvaškem je bila podobna zgodba. Jaz sem se delal neumnega, da nič ne vem o pretečenem potnem listu. Hrvata pa je skrbel, da ne bi ugotovili, da nas je spustil mimo s pretečenim potnim listom.Preden nas je spustil je rekel:"Eeee, pa slabo te čuva tvoja mati!". Mislil je na reveža na zadnjem sedežu. Od sreče, da so nas spustili čez in da ne bo potrebno čakati, da pride mama iskat otročička, sem v avtu zavrtel U2. Ne bom povedal, da so se itak vrteli že prej. Vožnja je bila tekoča kot jogurt. Le vročina je malo nagajala moji fabiji brez klime. Po prihodu je kot vedno nošnja prtljage v jezuitsko hišo, kjer bivamo vsako leto in določitev kje bo kdo spal. Starešine se ponavadi zagrebemo za hotel modro nebo, kajti sobe ratajo tako zatohle in vroče, da še bakterije pocrkajo, ne vem, kako lahko v teh sobah spijo in preživijo ministranti.
Tipični dan ministranta na Murterju izgleda nekako takole. Otročički in pubertetniki radi spijo do uradnega bujenja ob pol osmih. Ministranti, ki pa so nekako na polovici, ki jo predstavljata prejšnji skupini pa se že zbudijo med pol sedmo in sedmo. Bujenje preostalih je vojaško. Pride se v sobo in starešina najprej skuša zbuditi vse nato se pa spravi na posameznika, ki skuša simulirati spanje. Pubertetniki se ponavadi zadnji primajejo do mize, kjer jih čaka zajtrk. Po želji ministranti pred fruštkom obiščejo školjko. Od bujenja do začetka hranjenja preteče od oka 10 min. Pred in po jedi se moli po abecedi priimkov ministrantov. Pospravljanje mize in pomivanje posode sta kazenski nalogi. Higiena ni prioritetna dejavnost. Tako je starešina zadovoljen, če se zobje umijejo vsak drugi dan. Kajti kakor hitro kazenski vod konča s pomivanjem posode, se gre na plažo. Za starešino je skoraj nemogoče vsakega spremljati ali si je umil zobe ali ne. Formacija hoje na plažo je dokaj svobodna. Ponavadi gre kaplan naprej, otroci mu sledijo poljubno, vmes je ena starešina in na koncu razpotegnjene kolone druga. Tako je kolona dostikrat dolga kot proga na 100m. Mazanju otrok s sončno kremo se posveča premalo pozornosti. Ponavadi je tako, da tamali pridejo do tebe, ko vpiješ:"Pa namašte se!!!!!!". Priljubljene dejavnosti na plaži so sledeče, igranje igric na telefonu, tunkanje znatno šibkejših od sebe, brisača fajt, lovljenje ježev, ki ne morejo pobegniti, potapljanje za starimi avtomobilskimi gumami, ter njihovo spravljanje na obalo, trančiranje sipe, ki jo je morje slučajno naplavilo na našo plažo, igranje taroka, kjer nobeden ne obvlada pravil, metanje kamenčkov starešini, ko le ta spi, metanje morskih kumar kuharcam na armaflekse, udarjanje s vesli po glavah ministrantov, ki bi radi prišli na čoln, obmetavanje ministranta s kamenčki, ki je v vodi, tako, da ko se potopi, se vanj vrže šrapnele kamenčkov. Starešine se držijo pravila, kar tamalin jih ne ubije jih krepi. Starešine posedajo v senci borovcev, malo zaspijo, kot se spodobi na plaži, preberejo kakšen časopis, se vržejo dvakrat v vodo in to je več ali manj to. Odhod s plaže je nekaj podobnega kot prihod. Zvije se armaflekse in se ponovno svobodno gre. Naloga ministranta je, da se giblje med prvim in zadnjo starešino. Po prihodu s plaže sledi najprej kosilo, nato počitek, maša in ponoven odhod na plažo. Že vsa leta sem rabelj jaz. To pomeni, da iščem primerne kandidate za pomivanje posode in pospravljanje mize. Da se kvalificiraš za pomivanje moraš kot ministrant storiti sledeče, uporabljati neprimerne besede, pred uradnim bujenjem težiti starešini, zvečer po uradni uri za spanje se naglas pogovarjati, težiti starešini, ne ubogati. Vsi prejšnji dogodki, ti omogočijo da pomivaš posodo medtem, ko imajo drugi prosti čas. Med prostim časom so priljubljene tekme s živalmi, ki jih srečamo v hiši. Tako je na vrtu nekaj želv, s katerimi smo tekmovali. Zmagal je kaplan. Namreč vsako želvo smo poimenovali po nekom. Kuharica je bila zadnja. Tudi tekmovanje stonog zna biti zanimivo. Posebno ker imajo stonoge tendenco, da ne gredo v smer, ki jim je odkazana. Ena izmed stvari, ki jo ne bi priporočal je izzivanje 80 in več kilogramskih ter 180 in več centimetrskih pubertetnikov. Namreč, sem se letos spravil na enega in ga porinil v vodo. Se je potem skupina vseh njih spravila name. Takrat je potrebno pokazati vso spretnost, da ostaneš na obali. Se prerivaš, tekaš po pomolu, se izmikaš in naposled od utrujenosti popustiš in padeš tretjič v vodo. Prav tako, je potrebno pokazati vso spretnost, da ostaneš v vodi nad gladino, ko se jata tamalih podi za tabo in te skuša utopiti. Še dobro, da hodim plavat za telovadbo na faksu. Prejšnja leta smo prakticirali tudi pomorske bitke. Razdelili smo se v dve bojni ladjevji, tako da je bila tonaža približno enaka. Postavili smo se nasproti in na znak se je začela bitka, kjer si skušal potunkati nasprotnika.
Dasiravno so nekatere situacije resne, te prime da bi umrl od smeha. Tako se je nek ministrantek star 8 let zaklenil na stranišče in se ni znal odkleniti. Naposled smo ga rešili tako, da je nekdo splezal skozi okno k njemu in ga odklenil. Tako so nam bila vrata hvaležna, ker jih nismo razbili.
Večerna molitev je okoli pol enajstih, sledi umivanje zob, če si jih slučajno prejšnji dan nisi in nato spanje. Vsaj uradno. Ponavadi traja, da tamali zaspijo nekje do polnoči, ko starešina zagrozi, da bo šel naslednjič rogovilež spat ven na armafleks.
Tako hitro mine teden poln nemunosti, smeha, joha, odrgnin, kopanja, tunkanja, plavanja, ne umivanja, opečenosti, žeje, veselja, sončenja, spanja, igranja, ter hvaležnosti Bogu, da smo vse to doživeli.