O sistemu Patriot v Zalivski vojni leta 91

Zadeva je taka, stoji pa takole, je rekel moj prijatelj. Na faksu se med kopico predmetov, ki sem jih obiskoval, najde tudi sledeči Računalniška zanesljivost in diagnostika, ali kot se izvirno radi izražamo med kolegi RZD. Torej vsak študent je predstavil določeno temo na temo tega predmeta. No, in jaz sem imel temo o sistemu Patriot v Zalivski vojni. Verjetno še ne veš, bralec kaj imata skupnega računalništvo in Patriot, v bistvu več kot si lahko predstavljaš.
Naneslo je tako, da uporabljamo osebni računalnik vsaj tako pogosto kot zobno ščetko, mobilni telefon ali pa vilico. Tisti, ki imate malo več smole, se sprašujete, čemu ga sploh imam, če se pa več časa ukvarjam s popravilom mlinčka, kot pa ga uporabljam. In gotovo se ti zdi, da so vindovsi gotovo polni človeške zlobe, ter se sprašuješ, zakaj so se spravili ravno nadte. No in nobena skrivnost ni, da je v programski opremi, ki jo posedujemo polno hroščev, dasiravno nisem še nobenega videl lesti iz moje kišitce. In ravno ti hrošči, ki jih ne odstrani nobeden pesticid, so ponavadi vir vsega zla. Med drugim so zakuhali, da se Patriota drži ne ravno dober sloves.
Torej pisalo se je leto 91 in pokojni Husein je nadlegoval Kuvajtčane. No in prišlo je do tega, da so se odločili narediti temu konec. Med drugim in tretjim je tudi Bush starejši zaukazal posredovanje ameriške vojske. Za vsako dobro zgodbo velja, da enkrat mora priti do zapleta in tudi tukaj je. Američani so razvijali sistem Patriot od sedemdesetih let naprej, primarno za uničevanje sovjetskih letal. Ta verzija se je imenovala PAC 1. No, brihtne buče kot znanstveniki in vojaški strokovnjaki, so ugotovili, da bi bilo fajn tale sistem nadgradit za uničevanje raketnih izstrelkov. Vse lepo in prav, če sistem Patriot verzija PAC 2 leta 91 ne bil v pozni fazi razvoja in še ne do konca stestiran. Husein bojda zloben in zvit, kot presta, je kupil in posedoval tudi ruske rakete R-11, ki pa jih je predelal tako, da so letele hitreje, višje, ter imele daljši domet in so lahko nosile tudi biološko ali kemično bojno glavo. Če pa ne obojega, pa vsaj eno od prej omenjenih dveh. No in te predelane sovjetske rakete, ki jih je imel Irak, so poimenovali Scud. Bila je pa ena majčkena težavica za Iračane, rakete Scud so imele tendenco, da so pri ponovnem vstopu nazaj v atmosfero rade razpadle. Zaradi tega pa so imeli težavo tudi Američani oz. sistem Patriot, ker ni vedel kateri ostanek rakete je raketa Scud. Če si pametnejši vojaški poveljnik, po možnosti še v ameriški vojski, boš skušal nekako preprečiti, da bi Scudi padali tam kamor so prvotno namenjeni. Edino torej kar jim je ostalo, da so še ne čisto stestirani sistem Patriot poslali v operativno rabo in se učili na napakah v vojni. Sistem so postavili v Saudsko Arabijo in Izrael, da bi jih ščitil. In vojna je šla svojo pot in se eventualno tudi končala. Potrebno je bilo naresti analizo kako uspešen je bil sistem. Tukaj se pa stvar zatakne. Najprej vseh izstreljenih Scud izstrelkov je bilo okoli 80, dasiravno je ta podatek tajen, kot je tajno to, da je sistem posredoval v 47 primerih. Doktrina je velevala, da se v Izraelu na vsakega Scuda izstrelijo 4 rakete Patriot, v Saudski Arabiji pa tri. Razliko gre pripisati dejstvu, v pomembnosti tarč. In na vrsto je prišla uradna statistika, ki je trdila, da je bila uspešnost 80% v Arabiji in 50% v Izraelu. In so se pojavili neverni Tomaži, ki so nato vojsko prepričali, da je bila uspešnost 70% in 40%. Bush ne bi bil Bush, pa čeprav je bil oče slavnega sina Busha, ki je ob neki priliki trdil, da so sestrelili 97% vseh Scudov. Tomaži pa še vedno niso odnehali. Na koncu so se pa nekako zedinili, da je bila uspešnost okoli 10% ali pa še manj. Razlogi za tako prirejanje podatkov so večplastni. Če malo špekuliram, sistem stane dosti denarja in verjetno je bila tendenca, da se prikaže v čim lepši luči. Po drugi strani je težko zadeti rakete, ki so predelane in še niso v bazi podatkov sistema Patriot. Da o tem, da so se kregali tudi že o sami terminologiji uspešnosti in natančnosti ne govorimo. Npr. ali je sistem uspešen, če napove, da bo Scud padel v puščavo in zaradi tega ne posreduje? Ali je sistem uspešen, če raketa razpade sam od sebe pri ponovnem vstopu v atmosfero? Verjetno si lahko misliš bralec, da je zbiranje dokazov težavno. Npr. novinarji so snemali kako Patrioti falijo Scuda, vendar moramo vzeti v zakup, da so bili izstreljeni trije do štirje Patrioti na vsakega Scuda. Torej je lažje pokazati kako Patriot fali Scuda kot obratno. Pa še ne hakeljc je. Da dokažeš zadetek potrebuješ "high speed" kamere, ki pa ravno niso pogoste v popotni malhi novinarja. Po drugi strani, za zgrešitev zadostuje navadna kamera, ki jih je bilo pa neprimerno več v Iraku tisti čas. Fora je v tem, da je pri zadetku potrebno natančno določiti pozicijo obeh raket, to pa z navadnimi kamerami ni mogoče. Pa smo tam kjer ni muh, oz. bolje rečeno, da smo v Iraku brez "high speed" kamer. Se pravi, četudi je bila uspešnost višja kot 10%, je to težko dokazljivo.
Tako se naposled prikrademo, do ne najmanj pomembnega dejstva, katerega sem prihranil za na koncu, kot se prišpara torta za konec kosila. Tukaj pa nastopijo računalniki. Torej dogodilo se je, da je v nekem kraju imenovanem Dharan prišlo do tega, da je Scud raketa ubila 28 ameriških vojakov. Raziskava je pokazala, da je bil med drugim kriv koloradski hrošč. No, če bi bil koloradski bi bolj škodil krompirju, ker je bil pa samo hrošč in kot veš, se ti hrošči nahajajo v programski opremi, pa zna biti malo bolj neprijetno sploh, če gre za sistem od katerega so odvisna življenja ljudi. Na kratko, šlo je za to, da je sistem Patriot računal tudi čas. Težava je bila v tem, da se je v omejeno dolžino registra skušala zapisati vrednost, ki se je za decimalno vejico od določenega mesta naprej periodično ponavljala v neskončnost. Če razložim malo drugače, vzemimo število PI. Kot veš, se števila za decimalno vejico nadaljujejo v neskončnost. In če ga zapišemo na 2 decimalni mesti natančnost, se pravi 3,17 storimo določeno napako X. Podobno se je zgodilo v sistemu Patriot. Tale napaka se je množila, kar je privedlo do odstopanja notranje ure sistema za 1/3 sekunde na 100 ur neprekinjenega delovanja sistema. Kar neprijetno, še posebno če pomislimo, da je zaradi tega sistem Patriot falil raketo Scud za pol kilometra. Namreč hitrost Scuda je nekje 1600 m/s. Tragika je še večja, če vam povem, da so Izraelci vedeli za napako in so o tem obvestili Američane. Vse kar je bilo potrebno je, da se sistem resetira dovolj pogosto. Žal hudič tiči v podrobnostih, namreč nihče ni vedel natančno kaj pomeni dovolj pogosto in tako sistema niso resetirali. Legenda pravi, da je popravek za to napako, oz. če se izrazim računalniško update, prispel naslednji dan. Za 28 ljudi žal prepozno.
Tako se bralec naslednjič, ko ti bodo šli vindovsi rakom žvižgat in boš izgubil pomembne dokumente, ne huduj preveč, vsaj živ si ostal ...